Zaposlitveni portal

S plačilno nedisciplino se srečuje že večina podjetij v Sloveniji, likvidnost pa je hkrati eden izmed osnovnih pogojev za uspešnost podjetja na trgu. Ko se podjetje znajde v likvidnostnih težavah, ne zmore sproti plačevati računov. S tem pa se problem plačilne nediscipline prenaša dalje, na dobavitelje in ponudnike različnih storitev, ki sodelujejo s tem podjetjem. Ko tudi ta zaidejo v likvidnostne težave, se težave z zmožnostjo pravočasne poravnave dolga dobaviteljem širijo kot domino efekt po celem gospodarstvu. To ima slab vpliv na konkurenčnost gospodarstva ter hkrati povzroča neprijazno poslovno okolje za razvoj podjetništva.

Temelje za delo z elektronskimi računi je postavila Gospodarska zbornica Slovenije, ko je definirala standard eSlog.

Elektronski račun vsebuje ključne podatke o računu: izdajatelj, prejemnik, številka računa, datum računa, obdobje, postavke, zneski, znesek za plačilo, valuta,... Podatki o računu so shranjeni v t.i. .xml datoteki. Datoteka .pdf pa je namenjena vizuelnemu pregledu elektronskega računa in arhiviranju.

Po podatkih Eurostata za leto 2010, je Slovenija po izmenjavi elektronskih računov povsem na repu evropske lestvice. Za nami so bile leta 2010 le države bivše Jugoslavije in Madžarska, kar je zelo zaskrbljujoče. Smo pripravljeni, da storimo korak naprej in povečamo produktivnost ?

Vse bolj pogosto je zaslediti razmišljanje o vlaganju svojega premoženja v surovine, natančneje v nakup investicijskega zlata in srebra. Vendar se marsikdo sprašuje kako je potem s prodajo, ko želimo enkrat to svoje premoženje unovčiti.

V Sloveniji sta tako nakup in prodaja zlata, tako za fizične kot za pravne osebe, oproščena davka, vendar so pravne osebe za razliko od fizičnih pri prodaji zlata še vedno zavezane k plačilu davka na kapitalski dobiček. Pri nakupu srebra smo zavezani za plačilo davka na dodano vrednost kar ob samem nakupu, medtem ko je prodaja investicijskega srebra davka oproščena.

Tags: cene srebra | nakup srebra | nakup zlata | plemenite kovine | srebro | zlato

Varčevalci in investitorji v Sloveniji se soočajo z dilemo, s katero se v bistvu sooča ves svet. V kaj naložiti svoje premoženje, komu ga zaupati. Odločitev je težja kot recimo pred 20 leti, saj tako vrednostni papirji, kot nepremičnine na vrednosti precej izgubljajo. Največ so v tem času na vrednosti pridobile plemenite kovine, od katerih se največ vlaga v zlato in srebro.

Ampak kje v Sloveniji kupiti zlato in srebro? In kako ga shraniti? Kupimo ga lahko v bistvu skoraj povsod: tako pri posrednikih, kot neposredno preko borze, celo nekatere večje zlatarne ga že prodajajo. Cena je seveda pri vseh različna, predvsem se razlike kažejo med raznimi posredniki. Nihče namreč ne dela brezplačno in tako tudi oni svojim produktom dvigujejo ceno glede na ceno, ki so jo za produkt plačali oni.

Velikokrat slišimo opazko, da lahko Kredit najame samo nekdo, ki že ima dobro zaposlitev in dovolj denarja – torej nekdo, ki po splošnem prepričanju tega kredita sploh ne potrebuje. A s stališča bank je takšno početje na nek način razumljivo, saj je zanje najbolj pomembno, da denar, ki ga posodijo, tudi dobijo vrnjen. In generalno gledano je nekdo, ki ima zanesljivo zaposlitev in dovolj visok dohodek, potencialno tudi zanesljiv plačnik.

Vas zanima prevajanje in ste podkovani v tujih jezikih. Ste se strokovno izobraževali na področju jezikoslovja in imate znanje, ki je potrebno za prevajanje besedil. Vas zanimajo jeziki in uživate v prevajanju? Potem ste morda prava oseba za nas. Smo prevajalska agencija z dolgoletnimi izkušnjami na področju prevajanja, v času našega delovanja smo sodelovali že z več kot 600 priznanimi podjetji iz Slovenije in tujine. Imamo široko mrežo visoko usposobljenih prevajalcev, ki zagotavljajo le kakovostno in natančne prevode v in iz več kot 30 svetovnih jezikov.

Vrtinec, v katerem se je v zadnjih dveh letih znašla Slovenija oziroma slovensko gospodarstvo nas je očitno našel precej nepripravljene. Dokler so iz (svetovnega) okolja pihale blage sapice je vse skupaj teklo kot po maslu. Nadejali smo se celo, da kriza Sloveniji ne bo mogla do živega, oziroma da nas ne more resneje ogroziti. Danes ugotavljamo, da nas je prizadela bolj kakor druge večje ekonomije in da še vedno globoko tičimo v njej. Pri tem je najhuje to, da na koncu tunela še vedno ni luči, ki bi nam pokazala pot iz krize. Ta luč bi morala najprej zasvetiti tistim, ki sprejemajo odločitve in ukrepe, s pomočjo katerih bi se lažje in hitreje izkopali iz krize. A očitno je tudi pri njih še vse preveč megleno in temačno.

V skrbi za naš lepši jutri se že dolgo časa oglašajo številni strokovnjaki, večkrat tudi kvazi strokovnjaki, ali strokovnjaki v narekovaju. Še največ pohval je bil v zadnjem času deležen, tudi v pismih bralcev, Marko Kos, saj naj bi bil prav on tisti, "ki dodobra pozna naše poti in stranpoti, ki nas sesuvajo na rep tranzicijskih socialističnih držav." Po mnenju tega bralca naši politiki ne glede na barvo in usmeritev sploh ne dojemajo situacije, v kateri se kot družba nahajamo. Površen, a vseeno dovolj značilen vpogled v aktualno socioekonomsko situacijo pri nas dobimo že s tem, če naštejemo nekaj naslovov člankov iz Dela: Slovenija je tehnično znova v recesiji, Bruto proizvod Slovenije se še zmanjšuje, Kriza oklestila slovenski BDP, Letošnje leto je za konsolidacijo izgubljeno.

Tokratni prispevek z naslovom Slovenski gospodarski tokovi začenjamo z najnovejšo in zelo dobro novico, in sicer to, da je bila Slovenija tudi uradno povabljena v pomembno mednarodno Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). To je prvič pomembno zato, ker si naša država že od osamosvojitve naprej prizadeva za članstvo v tej organizaciji in drugič zato, ker za vstop vanjo veljajo najvišji gospodarski standardi. Skupaj s Slovenijo sta bili v OECD povabljeni še Estonija in Izrael, s čimer se bo število držav članic povečalo na 34.