PostHeaderIcon V Sloveniji julija 88.457 brezposelnih

Konec julija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.457 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 odstotka več kot junija in 43,7 odstotka več kot julija lani, so danes sporočili z zavoda.

V prvih sedmih mesecih se je na zavodu na novo prijavilo 65.098 brezposelnih oseb ali 84,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Julija se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 8889 oseb, kar je za 7,4 odstotka več kot v juniju. Med novoprijavljenimi osebami je bilo največ brezposelnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in sicer 3810. V juliju se je zaposlilo 3991 brezposelnih oseb, 72,4 odstotka več kot v juliju lani.

Poleg tega so delodajalci prijavili 14.748 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos, pravijo na zavodu.

STA

read full article
 

PostHeaderIcon Izdaja delovnih dovoljenj le v Ljubljani

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo od ponedeljka, 3. 8. 2009, vse vrste delovnih dovoljenj izdajal na centralni lokaciji, to je na Dunajski 20 v Ljubljani, kjer bo tudi možnost osebne oddaje vlog.
Vloge za vse vrste delovnih dovoljenj se bodo po tem datumu lahko osebno oddale na navedeni lokaciji, poleg tega tako kot do sedaj tudi na vseh organizacijskih enotah Zavoda oziroma po pošti na naslov:
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana.

Postopek oddaje potrebe po delavcu (obrazec 0,48) in izdaja mnenj o obstoju domačih kandidatov ostaja še vnaprej nespremenjen, to pomeni, da se postopek prične na pristojni območni službi Zavoda.
Vse, ki karkoli zanima v zvezi z izdajo delovnih dovoljenj, lahko od ponedeljka dalje pokličejo na novo telefonsko številko Službe za zaposlovanje in delo tujcev: (01) 300 49 40. Vse podrobnejše informacije so na voljo tudi na spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si v rubriki Iz dejavnosti – Za delodajalce in Zaposlovanje in delo tujcev.

read full article
 

PostHeaderIcon Gibanje cen v juliju 2009

Cene so bile julija v povprečju nižje za 0,9 %.

Drugič letos so se cene življenjskih potrebščin v povprečju znižale, tokrat za 0,9 %. Rast cen od začetka januarja do konca julija pa je bila 1,4-odstotna (v enakem obdobju lani 4,1-odstotna).

Storitve so se podražile za 1,8 %, blago pa se je za 2,1 % pocenilo. Med blagom so se cene poltrajnega in trajnega blaga znižale (za 11,8 oz. 1,0 %); cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile.


Nižje so bile cene obleke in obutve, hrane ter rabljenih avtomobilov, višje pa cene počitnic v paketu, naftnih derivatov ter zavarovalnih storitev.


Letna stopnja inflacije prvič negativna

Julija smo prvič imeli negativno rast cen tudi na letni ravni, saj so se cene v enem letu znižale za 0,6 % (v enakem obdobju lani je bila rast 6,9-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast se je ponovno znižala in je zdaj 2,3-odstotna (v enakem obdobju lani 5,8-odstotna).

read full article
 

PostHeaderIcon Kazalnik gospodarske klime enak kot prejšnji mesec

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila julija 2009 (-24 odstotnih točk) enaka kot junija 2009 (-24 odstotnih točk), hkrati pa je bila za 27 odstotnih točk nižja kot julija 2008 in za 27 odstotnih točk je bila nižja tudi od dolgoletnega povprečja.

Kazalnik zaupanja potrošnikov po dveh mesecih rasti v juliju ponovno nižji
Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil v juliju 2009 za 3 odstotne točke nižji kot v juniju 2009. K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov o finančnem stanju v njihovih gospodinjstvih v prihodnjih 12 mesecih.
Kazalnik zaupanja potrošnikov se je julija po dveh meseci rasti ponovno znižal: za 6 odstotnih točk je bil nižji od povprečja prejšnjega leta in za 7 odstotnih točk nižji kot pred letom dni.

Stanje glavnih kazalnikov zaupanja po gospodarskih dejavnostih:

- Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih enak kot prejšnji mesec
- Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno višji kot prejšnji mesec
- Kazalnik zaupanja v gradbeništvu višji kot prejšnji mesec
- Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih višji kot prejšnji mesec

read full article
 

PostHeaderIcon Še dva dni za zaposlitev težje zapolivih oseb

V petek se izteče rok za prijavo na razpis za spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas in za zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb.

Razis obsega tri kategorije težje zaposlivih brezposelnih oseb:

1. Zaposlovanja brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev za krajši delovni čas pri tržnih delodajalcih. Ciljna skupina so brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb ZZZS. Cilj javnega razpisa je zaposlitev 400 brezposelnih oseb, od tega 55 odstotkov žensk. Subvencije so v višini od 1.250 evrov do 3.750 evrov. Rok za oddajo vlog je 31. julij 2009 do 12. ure. Več o razpisu na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/30-01-09KDC/30-01-09.htm

2. Zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb. Subvencija je namenjena za delodajalce, ki bodo za polni delovni čas za eneo leto zaposlijo osebo s statusom brezposelne osebe. Te morajo biti težje zapolivi brezposelni, med katere spadajo tudi ljudje starejši od 50 let, mlajši od 25 let, so iskalci prve zaposlitve itd. Subvencija znaša 4.000 evrov.

3. Zaposlitev brezposelne osebe, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje že več kot 24 mesecev. Sobvencija znaša 8.000 evrov. Cilj razpisa je zaposliti 3.850 brezposelnih oseb, od tega 55 odstotkov žensk. Rok za oddajo vlog je vsak zadnji petek v mesecu. Julija je to 31. 7. 2009 do 12. ure. Zadnji rok celotnega razpisa pa je 24. 9. 2009. Več informacij je na: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpisi/30-01-09/30-01-09ZaposliMe.htm

Povzeto po dnevnik.si.

read full article
 

PostHeaderIcon Zakaj se odločiti za podjetništvo?

1. Samoaktualizacija - Posameznik lahko uresniči svojo esenco v tem svetu in pusti pečat-z rešitvami spremeni svet na bolje, zaposluje ljudi in enostavno ustvarja kot kateri koli drugi umetnik.
2. Realizacija ideje - Predvsem tistih idej, ki jih v službi zaradi drugačnih vizij z nadrejenimi ne morete realizirati.
3. Svoboda - Kot podjetnik nimaš šefa nad glavo, ki ti dnevno kroji urnik.Tvoj »šef« postane trg, kupci in mogoče drugi poslovni partnerji, vendar je dnevno odločanje povsem na tvojih ramenih.
4. Delo z izbranimi ljudmi - Podjetnik sam zbira ljudi, s katerimi bo delal. Razlog za podjetniško pot je velikokrat odličen tim, ki je že dobro sodeloval, na primer na fakulteti.
5.Denar - Nazadnje podjetništvo omogoča tudi veliko večje finančne zaslužke kot služba. Sedemdeset odstotkov najbogatejših ljudi na svetu je podjetnikov. Vendar pa velja pravilo, da je denar vedno posledica dobrega dela. Zato to ni najboljši motiv, da se podate v podjetništvo.

read full article
 

PostHeaderIcon Muro bo reševal Joc Pečečnik

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je za Delo povedal, da morajo do četrtka ali petka s potencialnim investitorjem uskladiti še nekaj pomembnih podrobnosti. Najpozneje v petek bi torej javnost lahko izvedela, kdo bo vlagatelj v »zdrave« dele murskosoboške družbe. »Neuradno lahko povem, da je to podjetnik, katerega ime je bilo v zadnjem času večkrat omenjano v medijih,« je povedal Lahovnik. To pa je bil podjetnik Joc Pečečnik.

Matej Lahovnik seveda ni razkril nobene podrobnosti o tem, kako bo bodoči investitor reševal delovna mesta v Muri. Jasno je, da bo od države dobil subvencijo za vsakega zaposlenega delavca. Za komentar o njegovih načrtih z Muro smo poskušali vprašati tudi Joca Pečečnika, a se na naše klice ni odzival. Minister za gospodarstvo je večkrat povedal, da naj bi v novi družbi dobila zaposlitev največ tretjina od 3290 zaposlenih, torej največ 1100 delavcev.

Prokurist Zdenko Podlesnik ves čas ponavlja, da v novi Muri - v enem ali dveh na novo ustanovljenih podjetjih - realno lahko dobi zaposlitev do 1500 delavcev. Ti bi se ukvarjali s proizvodnjo oblačil domačih blagovnih znak, ki edina lani ni ustvarila izgube. Donosen posel naj bi bilo tudi šivanje po naročilih velikih in malih kupcev.

Še vedno ni znano, kakšno usodo bo doživela zdajšnja Mura. Nacionalna finančna družba (NFD) kot njena največja lastnica ves čas nasprotuje stečaju, prav tako sindikat. Ta se odločno zavzema za ohranitev čim več delovnih mest in prisilno poravnavo podjetja z upniki. Tako bi delavci, ki bi izgubili delo, dobili odpravnine. V primeru stečaja bi namreč ostali brez njih. Vlada je že povedala, da je za prekvalifikacije delavcev Mure, samozaposlitev (to možnost bi imelo 300 delavcev) in vključitev v javna dela (500 delavcev) zagotovila devet milijonov evrov. Že zdaj pa je popolnoma jasno, ne glede na končno odločitev o reševanju podjetja, da so veliki Muri, ki je v najboljših časih zaposlovala 6500 delavcev, šteti dnevi.


Povzeto po delo.si

read full article
 

PostHeaderIcon Junija 86.481 brezposelnih oseb

Ob koncu junija letos je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 86.481 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 % več kot maja. Junija se je zaposlilo 3.887 brezposelnih oseb - 33,9 % več kot v juniju 2008. Poleg tega so delodajalci prijavili 14.473 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos.


Gibanje brezposelnosti

Ob koncu junija 2009 je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 86.481 brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom se je brezposelnost povečala za 30,6 %, v primerjavi z junijem preteklega leta pa je bilo brezposelnih več za 42,4 %.

V zadnjem mesecu je brezposelnost porasla v vseh območnih službah Zavoda, najbolj v OS Celje (+4,9 %), OS Kranj (+4,6 %) ter OS Trbovlje (+3,3 %). V letošnjem prvem polletju se je brezposelnost najbolj povečala na območju OS Nova Gorica (+47,9 %), najmanj pa je porasla na območju OS Murska Sobota (+12,4 %).


Prosta delovna mesta

Negotove gospodarske razmere od jeseni vplivajo tudi na povpraševanje delodajalcev po delavcih. Junija so delodajalci prijavili 14.473 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos. V primerjavi z majem je število prostih delovnih mest poraslo za 4,4 %, glede na lanski junij pa jih je manj kar za 28,3 %.

Povzeto po Statističnem uradu RS.

read full article
 

PostHeaderIcon Kako iskati prvo službo

Počasi, premišljeno in sistematično
Kljub premišljenemu izbiranju začasnih in občasnih del in postavljenim kariernim ciljem, se prej ali slej znajdete v položaju, ko ne veste, kako najti ustrezno zaposlitev, kako se pripraviti na prvi razgovor in na kaj biti pozoren pri pisanju prijave in življenjepisa. V nadaljevanju smo pripravili nekaj praktičnih nasve­tov, izkušenj in dejstev, ki so lahko vsakomur precejšnja pomoč in prednost pri iskanju zaposlitve.

Začni na začetku
Izobrazba, ki si jo pridobite med šolanjem, je pogoj, da lahko določeno delo opravljate. Nekatera de­lovna mesta zahtevajo točno določeno izobrazbo, nekatera pa so takšna, da jih lahko opravljajo ljudje z različno izobrazbo. Možnosti za boljšo bodočo službo si povečujte s pridobivanjem izkušenj na področjih, ki vas zanimajo. Če imate še vedno status študenta, si nekaj izkušenj lahko pridobite tudi z zaposlitvami prek študentskega servisa. Najprej spoznajte sebe, vaše želje, vrednote in predvsem cilje. Pomembno je, da že v času izobraže­vanja poskušate ugotoviti, katero področje dela vas najbolj veseli in kaj želite doseči. Premislite, kakšne so vaše vrednote. To vam bo kasneje pomagalo pri pisanju prijav, pri razgovorih in tudi takrat, ko se boste po razgovoru odločali, ali je neka služba primerna ali ne.
Postavite si cilje, ki so fleksibilni, jasni, merljivi in predvsem realni ter dosegljivi. Postavite si tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje. Premislite, kaj vse vas lahko ovira pri doseganju vaših ciljev in kako bi lahko te spremenili v dodaten izziv.

Kje iskati?
Delo iščite aktivno in delodajalce prepričajte, da ste ustrezen kandidat zanje.

Zaposlitveni portali
Dnevno spremljajte spletne zaposlitvene portale, večina delodajalcev se že poslužuje iskanja kandidatov preko spleta. Prijavite se v bazo iskalcev, dodajte in dopolnjujte vaš življenjepis, prijavite se na obveščanje o ustreznih delovnih mestih. Če se prijavljate na delovna mesta objavljena na spletu, se prijavite preko portala ali e-pošte (na primer: www.jobwiser.si, www.mojeprvodelo.com, www.zaposlitev.net, www.ess. gov.si, www.mojasluzba.si)

Tuji zaposlitveni portali: www.careerbuilder.com, www.monster.com, www.stepstone.com, www. totaljobs.com, http://europa.eu.int/eures.

Brskajte po spletnih straneh delodajalcev, kjer bi želeli delati. Izpolnite njihove obrazce za prijavo in se pozanimajte, kakšne so vaše možnosti zaposlitve.

Kadrovske agencije
Spremljajte ponudbo na spletu in se prijavite v njihove baze. Po prijavi pokličite in se pozanimajte, kakšne so možnosti za zaposlitev (www.infekra.si, www.profil.si, www.hill-int.si, www.severnica.si, www.brio.si, www.atama.si, www.pavzer.si, www.manpower.si, www.mojakariera.si).

Mreženje - negujte zveze in poznanstva.
Vprašajte znance, prijatelje, sorodnike, ali vedo za kakšno možnost za zaposlitev. Novica, da iščete delo, se hitro razširi.

read full article
 

PostHeaderIcon Znižanje cene cene rednega dela v primerjavi s študenstkim delom

Nadaljevanje članka

Prvi korak, ki bi ga morala država pri zaposlovanju urediti je, da bi zmanjšala stroške redno zaposlenih delavcev. Na ta način bi delodajalec trikrat premislil, kaj se mu bolj splača, ker bi bili stroški za študente zaposlovanja enaki. Tako bi v ospredje prišle prednosti redno zaposlenega delavca saj ima delodajalec s takšnim delovnim razmerjem manjše skrbi zaradi delovne pogodbe, ki jo podpiše z zaposlenim. Poleg tega bi bilo potrebno še bolj obdavčiti oziroma celo ukiniti študentsko delo, ker danes v naši mladi državici študent živi prelepo in se posledično predolgo oklepa tega življenja.

Pravzaprav se ga tako oklepa, da ga na noče zapustiti in začne iskati vse načine, da bi čim dlje ostal študent, ker ve, kaj ga čaka, ko to ne bo več. V veliko primerih jih čaka dolgo in mučno iskanje dela. Najbolj zanimivo je, kaj si o tem problemu misli ena od mojih prijateljic, ki bo, ko bo diplomirala, dobila službo preko poznanstev svojega očeta. Po njenem mnenju najboljše delo dobijo pač najboljši in najbolj sposobni. Vse ostale punce se nismo mogle strinjati z njo, ker menimo, da redno delo prej dobijo tisti, ki imajo poznanstva in redko tisti, ki so dejansko sposobni. No, verjetno vsak verjame tisto, kar želi verjeti, zato smo na koncu vseeno prišle do skupnega zaključka.

Izvor problema tiči v ciklu zaposlovanja, ki ga ne bomo odpravili, če ne bo vsak nekaj spremenili. Žal mi je moje prijateljice, ker kljub njeni pridnosti in sposobnosti ne bo dobila dela, v katerem uživa. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da diplomira in se vpiše na drugi faks zaradi statusa, zato da bo lahko delala pri različnih delodajalcih in morda jo kdo le zaposli. Sedaj vemo, zakaj je povprečna študijska doba v Sloveniji dolgih šest let. V naši mladi državi je dobro biti mlad študent, dobivati solidno plačo, imeti zastonj študij in jesti na študentske bone. Študentom je vsekakor prelepo, sploh v primerjavi s tem, kaj ga čaka po tem, ko to ni več.

read full article
 

PostHeaderIcon Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.


read full article
 

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 7 od 46