Gospodarski tokovi, februar 2010

Kot je znano, so prav banke oziroma bankirji zaradi svoje požrešnosti in moralne izprijenosti prvi in največji krivec za finančno in posledično tudi gospodarsko krizo. Navzlic temu se nikakor niso pripravljeni odpovedati nerazumno visokim plačam, nagradam, odpravninam in kar je še takšnih nezasluženih prejemkov. Podobno se tudi razvite države krčevito oklepajo v času njihove največje gospodarske moči pridobljenih pozicij in privilegijev. Za ohranitev pridobljenega visokega življenskega standarda svojih prebivalcev so se pripravljene tudi na veliko zadolževati na račun prihodnjih generacij. Continue reading “Gospodarski tokovi, februar 2010” »

Gospodarski tokovi, januar 2010

Prehodni čas med starim in novim letom že sam po sebi spodbuja ljudi k temu, da na novo premislimo o svojem in našem skupnem preteklem in prihodnjem ravnanju. Še bolj kot to nas, pravzaprav kar celotno človeštvo, v to silijo spoznanja o tem, da nas dosedanji razvojni model utegne kaj kmalu pripeljati v slepo ulico, iz katere bomo težko našli izhod. Obstaja kritični naravni kapital, ki ga ni mogoče nadomestiti s tehnologijami in ga je zato treba absolutno zaščititi. Globalnost podnebnih sprememb, naglo napredujoče zmanjševanje biotske raznovrstnosti in vse večja ogroženost vodnih virov terjajo takojšnje obvezujoče mednarodne dogovore. Continue reading “Gospodarski tokovi, januar 2010” »

Gospodarski tokovi, december 2009

Glede na to, da so slovenski politiki in mediji v minulem mesecu največ časa in prostora namenili arbitražnemu (ne)sporazumu med predsednikoma Pahorjem in Kosorjevo bi morali vsaj del tega prispevka posvetiti tudi problemu nedokončane razmejitve med Slovenijo in Hrvaško, saj ima v končni fazi tudi pomembne posledice za slovensko gospodarstvo. Je pa o tem težko povedati kaj novega, kaj šele kaj takšnega, kar bi imelo kakršen koli vpliv na razsodbo arbitražnega sodišča.
Zato se bomo raje posvetili tekočim gibanjem v slovenskem gospodarstvu in izgledom za bližnjo prihodnost. Vseh pet ključnih konjunkturnih kazalnikov je v prvi polovici leta nazadovalo za več kot 20 odstotkov, ugotavlja direktor Umarja Boštjan Vasle. Continue reading “Gospodarski tokovi, december 2009” »

Gospodarski tokovi, november 2009

Znano je, da gospodarske in finančne krize, ki je izbruhnila v letu 2008 nihče ni vnaprej napovedal. Ekonomisti se sedaj začudeni sprašujejo, kako se je moglo to zgoditi. Med vzroki na prvem mestu navajajo pomanjkanje dobrih modelov, ki naj bi jim pomagali napovedati prihajajočo krizo. Istočasno pa iščejo tudi prave vzroke krize, saj želijo na ta način doumeti samo naravo krize. Največja težava, s katero se pri tem soočajo je narava nas ljudi samih, oziroma dejstvo, da nismo racionalni. To bi ekonomski znanosti vsekakor olajšalo napovedovanje.
Continue reading “Gospodarski tokovi, november 2009” »

Gospodarski tokovi, oktober 2009

V zadnjem času se pomembni dogodki in odločitve v Sloveniji vrstijo s tako naglico, da ji navadni državljan težko sledi. Vse bolj jasno postaja, da živimo v prelomnem času. Ekonomska in socialna kriza se kaže v vse večji ostrini in terja vse bolj radikalne posege v dosedanji način funkcioniranja slovenske družbe v celoti in gospodarstva še posebej. Prevelike javne porabe nikakor ne uspemo zajeziti in ob bistveno manjših prilivih v proračun so se stvari zaostrile do te mere, da sedaj posegamo po zamrznitvah plač v javnem sektorju, po zamrznitvah pokojnin in socialnih transferjev, po spremembah v sistemu zdravstvenega zavarovanja, po interventnih zakonih itd.

Continue reading “Gospodarski tokovi, oktober 2009” »

Gospodarski tokovi, september 2009

V času, ko se večina navadnih državljanov, ne glede na pomanjkanje in težave, nadvse resno prizadeva izrabiti še zadnje vroče dni in tople vode, so se v medijih pojavili prvi znanilci izboljševanja gospodarskih razmer. Žal se ti znaki nanašajo na gospodarske tokove v Franciji, Nemčiji in na Japonskem, ne pa tudi na slovensko gospodarstvo. Našteta gospodarstva so namreč v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležila skromno okoli 0,3 odstotno gospodarsko rast v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem. Ta sicer res minimalna rast je bila dovolj, da je v medijih zapihal nov veter, strokovni krogi pa so se na to odzvali bolj zadržano, meneč, da to še ne naapoveduje trajnejše gospodarske rasti in to predvsem zato, ker naj bi bila ta skromna rast v prvi vrsti posledica ukrepov, ki so jih vlade teh držav sprejele za ublažitev recesije.
Continue reading “Gospodarski tokovi, september 2009” »