Prehodni čas med starim in novim letom že sam po sebi spodbuja ljudi k temu, da na novo premislimo o svojem in našem skupnem preteklem in prihodnjem ravnanju. Še bolj kot to nas, pravzaprav kar celotno človeštvo, v to silijo spoznanja o tem, da nas dosedanji razvojni model utegne kaj kmalu pripeljati v slepo ulico, iz katere bomo težko našli izhod. Obstaja kritični naravni kapital, ki ga ni mogoče nadomestiti s tehnologijami in ga je zato treba absolutno zaščititi. Globalnost podnebnih sprememb, naglo napredujoče zmanjševanje biotske raznovrstnosti in vse večja ogroženost vodnih virov terjajo takojšnje obvezujoče mednarodne dogovore. Kako težko je do njih priti je najbolj nazorno pokazala spodletela podnebna oziroma okoljska konferenca v Københavnu sredi preteklega meseca. Iskanje krivcev za že povzročeno onesnaženost in s tem opravičevanje za nesprejetje obvezujočih dogovorov seveda ni pot, ki bi človeštvo popeljala iz zagate, v kateri se je znašlo.
Namesto kopičenja materialnih dobrin se bo morala uveljaviti nova paradigma, ki bo v ospredje postavila kakovost človekovega življenja. Še prej pa se bo treba dogovoriti, kaj to je. Da je to tudi zdravje, izobrazba in znanje, kultura in druge vrednote ne more biti dvoma. Mnogo večji pomen bodo morali dobiti socialni stiki, medsebojna povezanost, ustvarjanje in razvijanje okolja.
Dobro v slabem
S kakšnimi merili bomo tedaj merili (ne)uspešnost neke ekonomije je za sedaj še težko reči. Vsekakor BDP ne bo več tako vsemogočno merilo, kot je sedaj. Pri rasti BDP bo treba upoštevati tudi posledice za človeka, človeštvo in okolje. Za sedaj smo še globoko zagledani v BDP, zlasti tedaj, ko gre za kratkoročne premike v naši in drugih ekonomijah. V tretjem četrtletju lanskega leta se je BDP v Sloveniji po podatkih Eurostata, glede na drugo tromesečje povečal za 1 odstotek, kar je bil tretji najboljši rezultat v Uniji, za Litvo in Slovaško. Od večjih držav je zelo dober rezultat dosegla Nemčija (0,7 odstotna rast), Italija je zaostala le za desetinko, Francija je bila z 0,3 odstotka na povprečju Unije. Edino Velika Britanija in Španija se še nista izkopali iz recesije.
Primerjave s tretjim tromesečjem prelani kažejo, da smo še daleč od okrevanja. Na medletni ravni Slovenija še naprej beleži kar 8,5 odstotni padec BDP (slovenski statistiki so namerili 8,3 odstotni padec), kar je za Estonijo in Litvo tretji najslabši rezultat v EU. Unija kot celota je zabeležila 4,3 odstotni padec, evrska skupina pa 4,1 odstotni padec. Toliko kot smo v prejšnjih letih prehitevali rast BDP v EU, toliko smo sedaj pod tem nivojem. Tolažimo se lahko s tem, da je dno krize že za nami. Če je res kar pravi znani ekonomist Jože P. Damijan, da ta vlada ni pokazala niti ambicije, da bi dejavno pomagala gospodarstvu, je to vsekakor tudi uspeh. Miha Jenko je v Delu zapisal, da so izjave politikov, da je Slovenija tehnično gledano prišla iz recesije, morda všečne, a prenagljene in lahkomiselne, saj zbujajo lažna pričakovanja in slabijo voljo za pozitivno ukrepanje. Posledice gospodarske krize se namreč še bolj občutijo s časovnim zamikom.
Ena od teh posledic, ki bo zagotovo prišla do "veljave" v letošnjem letu je brezposelnost, kar je napovedal tudi predsednik vlade Borut Pahor. Po tej napovedi bo število brezposelnih do sredine leta naraslo na 120.000. S tem procesom se sooča tudi celotna EU. Število brezposelnih, ki jih je že sedaj več kot 20 milijonov naj bi naraslo na 25 milijonov. Svetla izjema je v tem pogledu Nemčija, ki je v ohranjanje delovnih mest vložila velikanska sredstva, vsled česar število brezposelnih v Nemčiji še vedno ni preseglo magične številke 4 milijone. Zato nekateri govorijo o nemškem čudežu.
Pri nas naj bi – kot meni predsednik SDS Janez Janša – polovica povečanja števila brezposelnih šla na račun krize, polovica pa na račun neukrepanja vlade. Veliko je odvisno tudi od tega, kako uspešni bodo sindikati pri svojih zahtevah po povišanju minimalne plače na 600 evrov. Če bi do tega prišlo takoj, bi po ocenah Gospodarske zbornice število brezposelnih naraslo za več kot 70.000. Bojan Starman, predsednik uprave podjetja, ki je nastalo na pogorišču propadle Mure in zaposluje okoli 1100 ljudi je izjavil, da lahko takoj zaprejo tovarno, če bi minimalno plačo takoj povišali na 600 evrov. Zato je na pogajanja s sindikati vlada prišla s predlogom, da bi minimalno plačo s 1. januarjem zvišali na 510 evrov, v naslednjih dveh letih pa bi postopoma dosegli raven minimalnih življenskih stroškov, ki je ta čas pri 562 evrih.
Pravega okrevanja še ni
Slaba likvidnost in kreditni krč slovenskim podjetjem še ne dovoljujeta hitrejšega okrevanja. Krediti podjetjem vse od februarja stagnirajo in prihodki javnih financ so se v novembru zmanjšali za 3 odstotke. V 10 mesecih lanskega leta je bila industrijska proizvodnja še vedno za 16 odstotkov nižja kot v istem času predlani, med oktobroma pa je bila celo za 18 odstotkov nižja. V EU je industrija v oktobru naredila "samo" za 10 odstotkov manj kot oktobra predlani.
Prav toliko kot se je med oktobroma zmanjšala industrijska proizvodnja se je na letni ravni zmanjšal tudi izvoz. Oktobra lani je Slovenija izvozila za 1492 mio evrov blaga, uvozila pa za 1528 mio evrov ali za 28,7 odstotka manj. Ob primanjkljaju 35 mio evrov je bila pokritost uvoza z izvozom 97,7 odstotna. Ta pokritost je bila visoka tudi po 10 lanskih mesecih, namreč 95,6 odstotna. V 10 mesecih je Slovenija izvozila za 13,37 mia evrov, uvozila pa za 13,99 mia evrov ali 29,3 odstotka manj.
Potem ko so se cene življenskih potrebščin v novembru opazno zvišale, so se v decembru spet opazno znižale. Imeli smo namreč 0,5 odstotno deflacijo in to že četrtič v lanskem letu. Največ pocenitev je šlo na račun prazničnega zniževanja cen. Pri blagu so bile cene za 0,6 odstotka nižje, pri storitvah pa se v povprečju niso spremenile. V primerjavi z decembrom 2008 so bile cene v decembru 2009 višje za 1,8 odstotka, primerjava povprečja lanskega leta s predlanskim pa pokaže 0,9 odstotno rast cen. V celem lanskem letu so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobak ter cene v skupini stanovanje, najbolj pocenila pa se je obleka in obutev (za 3,4 odstotka), komunikacije, hrana in brezalkoholne pijače.