PostHeaderIcon Znižanje cene cene rednega dela v primerjavi s študenstkim delom

Nadaljevanje članka

Prvi korak, ki bi ga morala država pri zaposlovanju urediti je, da bi zmanjšala stroške redno zaposlenih delavcev. Na ta način bi delodajalec trikrat premislil, kaj se mu bolj splača, ker bi bili stroški za študente zaposlovanja enaki. Tako bi v ospredje prišle prednosti redno zaposlenega delavca saj ima delodajalec s takšnim delovnim razmerjem manjše skrbi zaradi delovne pogodbe, ki jo podpiše z zaposlenim. Poleg tega bi bilo potrebno še bolj obdavčiti oziroma celo ukiniti študentsko delo, ker danes v naši mladi državici študent živi prelepo in se posledično predolgo oklepa tega življenja.

Pravzaprav se ga tako oklepa, da ga na noče zapustiti in začne iskati vse načine, da bi čim dlje ostal študent, ker ve, kaj ga čaka, ko to ne bo več. V veliko primerih jih čaka dolgo in mučno iskanje dela. Najbolj zanimivo je, kaj si o tem problemu misli ena od mojih prijateljic, ki bo, ko bo diplomirala, dobila službo preko poznanstev svojega očeta. Po njenem mnenju najboljše delo dobijo pač najboljši in najbolj sposobni. Vse ostale punce se nismo mogle strinjati z njo, ker menimo, da redno delo prej dobijo tisti, ki imajo poznanstva in redko tisti, ki so dejansko sposobni. No, verjetno vsak verjame tisto, kar želi verjeti, zato smo na koncu vseeno prišle do skupnega zaključka.

Izvor problema tiči v ciklu zaposlovanja, ki ga ne bomo odpravili, če ne bo vsak nekaj spremenili. Žal mi je moje prijateljice, ker kljub njeni pridnosti in sposobnosti ne bo dobila dela, v katerem uživa. Sedaj ji ne preostane drugega, kot da diplomira in se vpiše na drugi faks zaradi statusa, zato da bo lahko delala pri različnih delodajalcih in morda jo kdo le zaposli. Sedaj vemo, zakaj je povprečna študijska doba v Sloveniji dolgih šest let. V naši mladi državi je dobro biti mlad študent, dobivati solidno plačo, imeti zastonj študij in jesti na študentske bone. Študentom je vsekakor prelepo, sploh v primerjavi s tem, kaj ga čaka po tem, ko to ni več.

read full article
 

PostHeaderIcon Problem zaposlovanja zaradi lagodnega življenja študentov

So ti posamezniki nesposobni? Morda ti posamezniki nimajo primerne izobrazbe ali pa ti posamezniki enostavno nočejo delati? Vse to bi se lahko spraševali skeptiki, ki v varnem naročju svojega delodajalca služijo svoj vsakdanji kruh.

Pred kratkim smo se zbrale prijateljice iz faksa, s katerimi se dobimo enkrat na teden na večerji, ki si jo še vedno plačujemo s študentskimi boni, z namenom, da se med seboj pogovorimo o aktualnih tematikah, ki se nas tičejo oziroma zanimajo. Tokrat je bila tema zaposlovanje in problematika povezana z njo med nami in v naši okolici. Ena od kolegic je namreč tik pred zagovorom diplome, vendar si ne upa diplomirati, ker ve, da bo tako izgubila status študenta. Z izgubo statusa študenta pa bi tudi izgubila svoje delo, ki ga v nekem podjetju opravlja že dobra tri leta, se pravi skoraj celo svoje študijsko obdobje.

Kako je možno, da se moja prijateljica boji za svoje delo, če svojemu delodajalcu dokazuje, da je zaupanja vredna, pridna in sposobna delavka že dobra tri leta? Kaj ni to največ, kar lahko delodajalec od svojega zaposlenega pričakuje? Lojalnost nekemu podjetju in delavnost sta nadpomenke vsem ostalim lastnostim, ki so še pomembne za dobro sodelovanje zaposlenih z njihovimi delodajalci. Kaj je torej tisto, kar prijateljičinemu delodajalcu preprečuje, da redno ne zaposli moje prijateljice. S prijateljicami smo si glavni problem zaposlovanja in tudi glavni problem pri situaciji moje prijateljice in njenega delodajalca razložile tako, da problem tiči v načinu ureditve zaposlovanja in dela v celotnem ciklu zaposlovanja. Napaka je že v tem, ker se delo namesto svežim diplomirancem daje študentom. Študentom zato, ker so oni najcenejša delovna sila v primerjavi z rednim delavcem, ki za delodajalca predstavlja velik strošek. Zakaj bi torej kdorkoli dajal delo rednemu delavcu, ko pa lahko privarčuje ogromno denarja na študentu in od njega dobi enako ali celo več kvalitetnega dela.


read full article
 

PostHeaderIcon Zmagoviti zaposlitveni razgovori

Zaposlitveni razgovori so potrebno zlo, ko se soočamo z iskanjem dela. Pa čeprav s jih najde nekaj, ki v tem uživajo, ima večina s tem probleme in je zanje živčna izkušnja

Sestavili smo nekaj nasvetov, kako se čim bolje odrezati na zaposlitvenih razgovorih.

BODITE PRIPRAVLJENI
Poskrbite, da boste priprevljeni na delodajalca s katerim imate razgovor – da se že prej pozanimate o podjetju. Na primer, če je vaš bodoči delodajalec trgovec, poskusite biti stranka. Zelo je priporočljivo, da obiščete njihovo spletno stran in pregledate sekcijo O nas. Prav tako bi morali pregledati sekcije Novice ali pa Objave medijev, da izveste najnovejše novice v zvezi s podjetje. Pokažite kadroviku, da poznate njihovo podjetje.

ŠE KAKŠNA VPRAŠANJA?
S tem, ko se boste pripravili na podjetje in naredili mini raziskavo, vas bo to pripravilo na razgovor. Zamislite se kakšna smiselna vprašanja, ki jih zastavite kadroviku. To mu bo dalo znak, da se zanimate za podjetje in intenzivno razmišljate o podjetju in vaši vlogi v njem.

BODITE TOČNI
Ne naredite usodne napake – nikar ne zamudite prvega razgovora. Če niste prepričani, kje se podjetje nahaja, se tja odpravite kakšen dan prej, da na dan razgovora ne bo zadrege.

OBLECITE SE PRIMERNO
Poskrbite, da se boste oblekli pametno, nekričeče in spodobno. Seveda obstajajo izjeme glede na gospodarsko panogo v kateri deluje podjetje, vendar pa se raje držite klasičnih pravil. Ne preveč športno in ne preveč elegantno, nekaj v čemer se boste dobro počitili in boste izgledali urejeno.

PO RAZGOVORU
Če na razgovoru ne uspete, uporabite to izkušnjo kot nekaj iz česar se lahk veliko naučite. Poskusite pridobiti odziv s strani kadrovika. Do odziva ste upravičeni. S tem si tudi utrdite položaj pri kadroviku, ki vas bo mogoče v naslednjih razpisih imel za resnega kandidata, ki se je proaktiven.

read full article
 

PostHeaderIcon Vaša osebna tržna akcija

Uspešen lov na zaposlitev potrebuje trdno tržno kampanjo. Čeprav gre za področje vašega osebnega strokovnega znanja, to ni vedno enostavno. Tukaj je par strokovnih nasvetov za trženje samega sebe delo lov potrebuje trden tržno kampanjo za super proizvod - ti.:

Opredelitev akcije
Težko se je včasih postaviti v kožo, da tržite sami sebe. Zamislite si, kot da vas trži prodajna služba. Mislite nase kot na proizvod in prilagojeno uporabo vašega izdelka s posebnimi značilnostmi in koristimi za delodajalce, ki so kupci tega izdelka.

Spoznajte svoje tržišče
Sestavite hit seznam delodajalcev, ki se zanimajo za vaše znanje in izkušnje. Ne pozabite stopiti v stik strokovnih institucij in regionalnih organov. Imejte koristne informacije o lokalnih delodajalcih, ki so bolj dostopni kot družbe HR oddelka.

Ponudite se - vendar ne na aroganten način
Moraš prodajati vaše izdelke, vendar pa izberite svoje besede in ton skrbno. Pomembno je, da se izognete pretirani samohvali. Na primer: "Slovim po dobrem programiranju" namesto "Jaz sem najboljši programer ."

Uporabi svoj proračun
Vsaka tržna akcija ima proračun in lov na delovno mesto ni nobena izjema. Ampak vaš vir, je verjetno vaš čas. Izrabite čas efektivno, konktaktirajte le delodajalce, ki se vam zdijo resnično primerni in kjer bi zares z veseljem delali.

read full article
 

PostHeaderIcon Umiritev recesije v Evropski uniji

Po zadnjih napovedih evropske komisije se bo gospodarsko nazadovanje v Evropski uniji v prihodnjih mesecih ustavilo. Po zatrdilu komisarja Joaquína Almunie je napoved »mešanica optimizma in previdnosti«. Nekatera največja evropska godpodarstva npr. Nemčij in Francija že kažejo prve znake okrevanja. Podrobnejše podatke o aktualnih podatkih za Slovenijo si lahko preberite v gospodarskih tokovih za september.

Bistevno bolj so zaskrbljujoči podatki s trga dela, saj je le v drugem četrtletju v Uniji izgubilo delo 1,5 miljona ljudi. To je že tretje zaporedno četrtletje z upadom zaposlovanja. Tudi ponudba prostih delovnih mest se še ni prav nič okrepila, po mnenju poznavalcev, pa lahko zaposlitveni krč traja še dve do tri leta.

read full article
 

PostHeaderIcon Strošek dela v Sloveniji za 8,2% višji kot preteklo leto!

Po podatkih za 2. četrtletje leta 2009 se je strošek dela glede na preteklo leto povečal kar za 8,2%. Tudi povprečne plače so v tem obdobju zrasle za 4,6%. Večje povečanje stroška dela od primerljivih plač v enakem obdobju, govori o tem, da se zmanjšalo število dejansko opravljenih delovnih ur.

Stroški dela so se v opazovanem obdobju najbolj povečali na področju zdravstva in socialnega varstva, najbolj pa so se znižali na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti.

read full article
 

PostHeaderIcon Prosta delovna mesta v 2. četrtletju v Sloveniji

Ponudba prostih delovnih mest je še skromna, saj je število prostih delovnih mest v letu 2009 za 60% manjše kot v letu 2008. V 2. četrtletju je bilo povprečno prostih 5300 delovnih mest.

Še naprej upada tudi število zaposlenih. Padec se nadaljuje že drugo četrtletje zapored. V 2. četrtletju je bilo povprečno zasedenih 822.000 delovnih mest.

V zadnjem četrtletju se kot vsako leto poveča predvsem število prostih delovnih mest v izobraževalni dejavnosti predvsem zaradi zelo velikega števila zaposlitev za določen čas v izobraževalnih dejavnostih.

read full article
 

PostHeaderIcon Slovenska javnost bolj optimistična

Rezultati redne mesečne ankete o pričakovanjih javnosti glede vplivov gospodarske krize na njihovo življenje se kaže rahlo pozitiven trend. Odgovori so pokazali za tri točke bolj pozitivna pričakovanja kot v preteklem mesecu. Še vedno pa je indeks globoko na negativni strani, saj dosega le 39 točk, srednja vrednost indeksa pa je pri 50 točkah.

Zmanjšuje se predvsem število tistih, ki so odgovorili, da živijo slabše kot pred krizo, kar kaže na to, da je v Sloveniji prizadet razmerom ozek krog ljudi oz. delovnih mest.

Pozitiven je predvsem odgovor, da nameravjo vprašani povečati svojo osebno potrošnjo, kar je najpomembnejši znak za nadaljevanje gospodarskega okrevanja.

read full article
 

PostHeaderIcon V Sloveniji julija 88.457 brezposelnih

Konec julija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 88.457 brezposelnih oseb, kar je za 2,3 odstotka več kot junija in 43,7 odstotka več kot julija lani, so danes sporočili z zavoda.

V prvih sedmih mesecih se je na zavodu na novo prijavilo 65.098 brezposelnih oseb ali 84,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Julija se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 8889 oseb, kar je za 7,4 odstotka več kot v juniju. Med novoprijavljenimi osebami je bilo največ brezposelnih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, in sicer 3810. V juliju se je zaposlilo 3991 brezposelnih oseb, 72,4 odstotka več kot v juliju lani.

Poleg tega so delodajalci prijavili 14.748 prostih delovnih mest, kar je najvišje mesečno število prostih delovnih mest letos, pravijo na zavodu.

STA

read full article
 

PostHeaderIcon Izdaja delovnih dovoljenj le v Ljubljani

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje bo od ponedeljka, 3. 8. 2009, vse vrste delovnih dovoljenj izdajal na centralni lokaciji, to je na Dunajski 20 v Ljubljani, kjer bo tudi možnost osebne oddaje vlog.
Vloge za vse vrste delovnih dovoljenj se bodo po tem datumu lahko osebno oddale na navedeni lokaciji, poleg tega tako kot do sedaj tudi na vseh organizacijskih enotah Zavoda oziroma po pošti na naslov:
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana.

Postopek oddaje potrebe po delavcu (obrazec 0,48) in izdaja mnenj o obstoju domačih kandidatov ostaja še vnaprej nespremenjen, to pomeni, da se postopek prične na pristojni območni službi Zavoda.
Vse, ki karkoli zanima v zvezi z izdajo delovnih dovoljenj, lahko od ponedeljka dalje pokličejo na novo telefonsko številko Službe za zaposlovanje in delo tujcev: (01) 300 49 40. Vse podrobnejše informacije so na voljo tudi na spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si v rubriki Iz dejavnosti – Za delodajalce in Zaposlovanje in delo tujcev.

read full article
 

PostHeaderIcon Gibanje cen v juliju 2009

Cene so bile julija v povprečju nižje za 0,9 %.

Drugič letos so se cene življenjskih potrebščin v povprečju znižale, tokrat za 0,9 %. Rast cen od začetka januarja do konca julija pa je bila 1,4-odstotna (v enakem obdobju lani 4,1-odstotna).

Storitve so se podražile za 1,8 %, blago pa se je za 2,1 % pocenilo. Med blagom so se cene poltrajnega in trajnega blaga znižale (za 11,8 oz. 1,0 %); cene blaga dnevne porabe pa se v povprečju niso spremenile.


Nižje so bile cene obleke in obutve, hrane ter rabljenih avtomobilov, višje pa cene počitnic v paketu, naftnih derivatov ter zavarovalnih storitev.


Letna stopnja inflacije prvič negativna

Julija smo prvič imeli negativno rast cen tudi na letni ravni, saj so se cene v enem letu znižale za 0,6 % (v enakem obdobju lani je bila rast 6,9-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast se je ponovno znižala in je zdaj 2,3-odstotna (v enakem obdobju lani 5,8-odstotna).

read full article
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 6 od 45