Glede na to, da so slovenski politiki in mediji v minulem mesecu največ časa in prostora namenili arbitražnemu (ne)sporazumu med predsednikoma Pahorjem in Kosorjevo bi morali vsaj del tega prispevka posvetiti tudi problemu nedokončane razmejitve med Slovenijo in Hrvaško, saj ima v končni fazi tudi pomembne posledice za slovensko gospodarstvo. Je pa o tem težko povedati kaj novega, kaj šele kaj takšnega, kar bi imelo kakršen koli vpliv na razsodbo arbitražnega sodišča.
Zato se bomo raje posvetili tekočim gibanjem v slovenskem gospodarstvu in izgledom za bližnjo prihodnost. Vseh pet ključnih konjunkturnih kazalnikov je v prvi polovici leta nazadovalo za več kot 20 odstotkov, ugotavlja direktor Umarja Boštjan Vasle. V zadnjih mesecih pa vse očitneje kažejo znake stabilizacije. Nekoliko sta se povečala industrijska proizvodnja in izvoz, prihodki v trgovini in gostinstvu stagnirajo, še naprej pa nazaduje gradbeništvo. Na mednarodnih trgih sta največ prispevali k izboljšanju slovenskih tržnih deležev dve skupini predelovalnih dejavnosti: izvoz avtomobilov in farmacevtskih izdelkov. Na tržne deleže pa negativno vplivata tekstilna in usnjarska industrija. V prihodnje v Sloveniji, ob velikih tveganjih, lahko pričakujemo le skromno gospodarsko rast.
Recesija ?
Podatka o gibanju BDP v tretjem četrtletju slovenska statistika še ni sporočila, pač pa je to storila evropska statistika, seveda brez podatka o gibanju BDP v Sloveniji in še nekaterih drugih državah. Po teh podatkih se je BDP v EU v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem nekoliko povečal, kar je zadoščalo za ugotovitev, da je EU tudi uradno izšla iz recesije in se nekako izognila najslabši možni makroekonomski kombinaciji, gospodarski stagnaciji in deflaciji, ki je zaščitni znak japonskega izgubljenega desetletja.
Za nas je najbolj spodbuden podatek o 0,7 odstotni rasti nemškega gospodarstva, ki ga poznavalci obravnavajo kot motor evropske ekonomije. Res je, da je ta rast izključno posledica državnih protikriznih ukrepov, ki temeljijo na velikem zadolževanju tako v Nemčiji, kakor tudi v ZDA, in tudi zato je še preuranjeno trditi, da je recesija dokončno za nami. Bolj verjetno je, da smo na krivulji krize nekje tik pred sredino dvojnega W, kot piše Miha Jenko v Delu. Če je temu tako, nas ponovno poslabšanje čaka nekje sredi prihodnjega leta. Koliko časa in vode bo še preteklo, da bo slovensko gospodarstvo dokončno izplavalo iz krize, ne ve povedati nihče.
V OECD dokaj optimistično napovedujejo, da bo slovenski BDP v letu 2010 porastel za 2,7, v letu 2011 pa za 3 odstotke. Inflacija na letni ravni bo 1,1 odstotna, izvoz blaga in storitev bo za 5,5 odstotka večji, uvoz blaga in storitev za 1,4 odstotka večji, javnofinančni primanjkljaj bo znašal 5,5 odstotka. Ob tem je treba povedati, da ima pri pripravi razvojnih strategij veliko težav tudi EU, kot so ugotavljali govorniki na okrogli mizi o Vlogi EU pri spodbujanju razvga leta naj bi bilo v Sloveniji že 110.000 ljudi brez dela. Dodatne pritiske na povečanje števila brezposelnih bo povzročilo morebitno povečanje minimalnih plač na 600 evrov, kar upravičeno zahtevajo sindikati. Trenutno minimalna plača zaostaja za minimalnimi življenskimi stroški za 80 do 100 evrov. Zato tega ne bo mogoče doseči v enem koraku pač pa le postopoma. V poštev prihajata dva načina; prvi je ta, da vlada razbremeni najnižje plače glede davkov in prispevkov, drugi pa ta, da delodajalci povečajo bruto plače.
Gospodarski tokovi od blizu in na kratko
Industrija je septembra izdelala za 16,3 odstotka manj kot septembra lani; predelovalne dejavnosti za 16,6 manj, preskrba z elektriko za 12,5 manj, rudarstvo pa za 2,7 odstotka več. Vrednost izdelanega v prvih treh četrtletjih letos je bila za 20,3 odstotka manjša od lanske v istem času.
Septembrski izvoz blaga je znašal 1490 milijonov evrov in je bil največji mesečni izvoz v letošnjem letu. Uvoz je bil le za 12 milijonov evrov večji od izvoza. Velika večina slovenskega blaga – preko 71 odstotkov – je šla v države EU. V devetih mesecih je Slovenija izvozila za 11,88 milijarde evrov (22,3 odstotka manj kot lani), uvozila pa za 12,44 milijarde evrov, oziroma 29,5 odstotka manj kot lani. Primanjkljaj je znašal 553 milijonov evrov.
Cene življenskih potrebščin so se po treh ničelnih mesecih v oktobru za malenkost zvišale (0,1 odstotka), od lanskega decembra pa so višje za 1,8 odstotka. Blago se je v oktobru podražilo za 0,4 odstotka, storitve pa so se za prav toliko pocenile.
BDP na prebivalca je v letu 2008 znašal 18.367 evrov, celoten BDP pa 37.135 milijonov evrov.Čisti dolg do tujine se je približal 10 milijardam evrov.
Tomaž Štefe / Revija Obrtnik