Gospodarski tokovi, september 2009

V času, ko se večina navadnih državljanov, ne glede na pomanjkanje in težave, nadvse resno prizadeva izrabiti še zadnje vroče dni in tople vode, so se v medijih pojavili prvi znanilci izboljševanja gospodarskih razmer. Žal se ti znaki nanašajo na gospodarske tokove v Franciji, Nemčiji in na Japonskem, ne pa tudi na slovensko gospodarstvo. Našteta gospodarstva so namreč v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležila skromno okoli 0,3 odstotno gospodarsko rast v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem. Ta sicer res minimalna rast je bila dovolj, da je v medijih zapihal nov veter, strokovni krogi pa so se na to odzvali bolj zadržano, meneč, da to še ne naapoveduje trajnejše gospodarske rasti in to predvsem zato, ker naj bi bila ta skromna rast v prvi vrsti posledica ukrepov, ki so jih vlade teh držav sprejele za ublažitev recesije.
Eden takšnih časovno omejenih ukrepov je npr. 5 milijard evrov, ki jih je nemška vlada namenila za premije za nakup novih manjših in ekološko sprejemljivejših avtomobilov. Ko se bodo ti ukrepi izčrpali oziroma izgubili svojo pospeševalno moč, se bo kolesje gospodarstva zopet začelo vrteti bolj počasi. Bomo videli! Posebej še zato, ker je celotno evro območje zabeležilo 0,1 odstotno nazadovanje, celotna EU pa 0,4 odstotni padec gospodarske rasti v drugem četrtletju letos.

Slovenija še v krču

V Sloveniji se je do tega trenutka izboljšala le gospodarska klima in nekaj več je tudi naročil, kot jih je bilo doslej. Nekaj optimističnih (s)poročil v zadnjem času prihaja tudi iz turističnih krogov, in sicer v smislu, da turistična sezona očitno ne bo tako slaba, kot je sprva kazalo. Zasluge za to gredo v prvi vrsti domačim turistom, medtem ko so tujci začeli k nam bolj množično prihajati šele v drugi polovici leta.
V zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada z namenom, da bi ublažila posledice krize se je tako v strokovnih krogih, kakor tudi v javnosti uveljavilo prepričanje, da so ti ukrepi prišli prepozno, da so premalo učinkoviti in da je uveljavitev ukrepov s strani gospodarstva preveč zbirokratizirano (npr. jamstveni sklad). Slovensko gospodarstvo je, tako je videti, prepuščeno samo sebi in svoji iznajdljivosti. Upati je, da so odgovorni v podjetjih tudi v teh kriznih časih našli čas in energijo za spopade na trgu tudi v bolj oddaljeni prihodnosti in za iskanje dolgoročnejših rešitev, ne zgolj za premagovanje trenutnih težav. Napovedanih strukturnih reform, ki so edina pot do hitrejšega, vzdržnega razvoja in tudi do bolj vitke, cenejše in odzivnejše države namreč še vedno ni na vidiku.
Po podatkih državne statistike se je BDP v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim sicer okrepil za 0,7 odstotka, na medletni ravni pa je realno manjši za 9,3 odstotka. V prvem četrtletju je ta zaostanek za lanskim prvim četrtletjem znašal 8,8 odstotka. Zato bo tudi ob koncu leta padec BDP zelo verjetno bliže desetim kot petim odstotkom, piše Miha Jenko v Delu. Ob tem dodaja, da trdnih znamenj in zagotovil, da je krize počasi konec in da ne more biti še slabše, ni.
Kot svojevrstna epopeja se skozi celo poletje v Sloveniji vleče reševanje velikega tekstilnega podjetja v Murski Soboti, ki za Slovenijo, glede na število zaposlenih, pomeni približno toliko kot avtomobilski gigant Opel za Nemčijo. Tako mi kot oni še nismo našli rešitelja za propadajoči firmi. Reševalci se sicer pojavljajo skorajda množično, pravega rešitelja pa ni in ni. Tudi lastniki so se v tem primeru slabo odrezali – očitno jim ni kaj dosti za svoje imetje. Žal pa Mura ni edini primer. Teh je več in vsak dan se pojavljajo novi. V zadnjih dneh se ob Muri kot resen bolnik omenja koroški Prevent Global, ki za Koroško pomeni skoraj prav toliko kot Mura za Pomurje. Pri takih gigantih se majhne firme s 100 ali 200 zaposlenimi kar izgubijo.

Poslovanje države in gospodarstva v prvi polovici leta

Medtem ko vlada že sprejema proračuna za naslednji dve leti (da bi ljudje lažje pozabili na trenutne težave) pa poročilo ob polletnem poslovanju države, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo, kaže, da se je v pol leta nabralo za skoraj milijardo evrov primanjkljaja. To je toliko kot so marca načrtovali za vse leto. V prvi polovici leta se je v državno blagajno nateklo 0,6 milijarde evrov manj kot v lanskem prvem polletju, država pa je porabila pol milijarde več kot v istem času lani. V prvih šestih mesecih so zbrali 3,5 milijarde evrov, porabili pa 4,5 milijarde. Največ denarja, več kot eno tretjino, država zbere z DDV, drugi najpomembnejši davčni prihodek države so trošarine, s katerimi smo letos v šestih mesecih zbrali 0,7 milijarde evrov, lani pa več kot 100 milijonov evrov manj. Pomembno več kot lani (za okoli 90 milijonov evrov) se je letos nateklo tudi sredstev iz EU, pri katerih je bil zabeležen 157,3 indeks rasti.
Kot rečeno, v slovenskem gospodarstvu še ni opaziti pomembnejših znakov okrevanja. Vse kaže, da bo pri nas prišlo tudi do okrevanja prišlo z zamikom, tako kot je tudi kriza prišla z zamikom. V primerjavi z lanskim junijem je industrija v letošnjem juniju izdelala za 22,3 odstotka manj. Pri tem je dobro to, da so zaloge izdelanega blaga v predovalnih dejavnostih nekoliko manjše kot so bile v lanskem juniju. Na Gospodarski zbornici so v zvezi s tem prepričani, da bi prodaja še hitreje napredovala, če bi podjetja vložila več naporov v iskanje novih trgov. Predelovalne dejavnosti so izdelale za 23,2 odstotka manj, preskrba z elektriko, plinom in paro za 13 odstotkov manj in rudarstvo za 4 odstotke manj.
Vzpodbudnejši kot rezultati industrijske proizvodne so izvozni rezultati za mesec junij. Prvič po dolgem času je bila junijska blagovna menjava s tujino celo pozitivna, kar pa ni moglo preprečiti polletnega zaostanka za lanskim polletjem – ta zaostanek je znašal 23,2 odstotka. V juniju je Slovenija izvozila za 1405 milijonov evrov, uvozila pa za 1376 milijonov evrov, oziroma 31,9 odstotka manj kot junija lani. V prvih šestih mesecih je Slovenija izvozila za 7,92 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 8,21 milijarde evrov, ali 30,2 odstotka manj kot lani. Ob 96,5 odstotni pokritosti uvoza z izvozom se je nabralo za 288 milijonov evrov primanjkljaja.
Gospodarska kriza ima velik vpliv tudi na gibanje cen oziroma na inflacijo saj pritiska na znižanje cen. Prav zaradi tega in zaradi sezonskega zniževanja cen je bil v Sloveniji že v juliju zabeležen padec cen življenskih potrebščin, in sicer za skoraj cel odstotek. V avgustu se cene življenjskih potrebščin niso niti zvišale, niti znižale. Mimogrede povejmo, da se je po 22 letih oziroma prvič po združitvi države življenje pocenilo tudi v Nemčiji, saj so se cene v juliju znižale za 0,6 odstotka.
Število registrirano brezposelnih se je skoraj že povsem približalo številki 90.000 in armada čakajočih na delo se utegne do konca leta povzpeti do številke 100.000, to je toliko, kot je bilo v Sloveniji brezposelnih v začetku julija leta 1992. Na Umarju v zvezi z brezposelnostjo ugotavljajo, da ji država posveča premalo pozornosti, da so programi zaposlovanja preveč razdrobljeni in da je premalo svetovalcev za zaposlitev. Pri nas pride en svetovalec na 300 brezposelnih, v skandinavskih državah pa na 100 brezposelnih.

Tomaž Štefe/revija Obrtnik

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *