Smo v času recesije, finančna krize in množičnih odpuščanj iz delovnih mest. V državah, ki doživljajo taisti scenarij je čutiti paniko in strah med ljudmi, ker noben ne ve kaj ga čaka jutri. Odpuščanje iz delovnih mest je zelo nepredvidljivo in lahko se zgodi skoraj vsakomur. Metaforično bi rekli, da je kot kuga, ki pobira tisto kar ji je v dosegu. Ta negotovost in strah potiska ljudi v depresijo in nezmožnost zaznavanja karkoli v življenju z optimizmom.
Zdi se, da bo trg zaposlovanja in odpuščanj sedaj znova na veliko oživel saj je in bo kar nekaj ljudi ostalo brez dela. Problem je v tem, da je povpraševanja za prosto delo nekajkrat večje kot je možnih zaposlitev. Podjetja, ki poslujejo z izgubo se vsekakor v času finančne krize ne bodo odločila za odpiranja novih delovnih mest. V takšnih okoliščinah podjetja prvo pogledajo katere stroške je najlažje znižati, da bodo poslovali vsaj s pozitivno nulo in velikokrat so to stroški plač zaposlenih.
Mediji radi o trendu odpuščanja, zaradi večje šokantnosti in dramatiziranja, pretiravajo. O dogajanju glede finančne krize in odpuščanja zaposlenih v večini naslavljajo z negativno konotacijo. V dnevnih časopisih je tako možno v naslovih člankov prebrati naslove kot sta: »300 delavcev trepeta za svoje delo!« in »Iskanje nove zaposlitve je isto kot iskanje šivanje v senu!«. S takšnim izborom besed mediji že tako prestrašeno ljudstvo še bolj ustrahuje in to počnejo le za boljšo branost. Množični mediji so se v takšnih okoliščinah znašli in izkoristila krizo v lastno korist tudi, če je to lahko neetično.
Okoliščine finančne krize tudi izkoriščajo nekatera podjetja, ki začnejo odpuščati svoje delavce pod pretvezo krize vendar jim tega ne bi bilo nujno potrebno. Vsi, ki na tak ali drugačen način izgubijo delo ne smejo obupati in se morajo zavedati, da jim le to daje možnost za novo in boljšo zaposlitev. Podjetja, ki so bila primorana odpuščati so v finančni krizi in takšna podjetja na splošno poslujejo slabo. Kdo bi torej želel ostati v takšnih podjetjih in delati za mali denar.
Finančna kriza je torej tudi super priložnost, da si poiščemo boljše delo saj nas v primeru izgube zaposlitve prisili, da si poiščemo delo tam kjer je še prostor za nas. Zaposlitev bodo v finančnih krizah ponujala dobra in stabilna podjetja in kdo si ne želi iskati zaposlitev ravno tam. Posameznike kriza torej nehote prisili, da si najdejo novo delo in zaposlitev. V takšnem času jim je skoraj usojeno, da dobijo delovno mesto v boljšem podjetju.
Seveda pa ni vse tako enostavno kot se sliši. Boljša zaposlitev velikokrat prinese zahtevnejše delo in posledično posebne kvalifikacije in dodatna izobraževanja. Tako bodo krizo izkoristili tudi različni izobraževalni centri, ki bodo polni znanja željnih iskalcev nove zaposlitve. Znanje je najboljša investicija, ki traja celo življenje saj je v znanju moč, ki jo posameznik potrebuje, da preživi v takšni krizi. Sedaj se tega še bolj zavedamo kot smo se kdajkoli prej.
Vsak tip krize – osebnostni, ljubezenski, meddržavni, svetovni, finančni, gospodarski, bančni,… – vedno prinese spremembo. Spremembe so skoraj vedno dobre tudi, če na začetku kažejo na najbolj črni scenarij. Kriza potisne posameznika, podjetja ali organizacijo naprej in tako prisili, da deluje pospešeno, da preživi in se reši iz njenih krempelj. Odvisno je le od posameznika koliko se bo pripravljen potruditi kajti tudi v tej zgodbi drži Darwinova torija o preživetju najmočnejših.
Preberite si tudi naslednji članek: 10 načinov za iskanje dobrih kadrov za vaše podjetje brez kadrovske agencije. Vsak delodajalec si želi najti dobre kadre za zaposlitev vendar to ni tako enostavno. Kje torej iskati dober kader? Katera orodja bi morali uporabiti za širjenje besede o prostih delovnih mestih, da bi privabili prave ljudi? Si pomagati s pomočjo agencije za zaposlovanje? Ta članek bo odgovoril na marsikatero vaše vprašanje in vam olajšal delo vnaprej …